Učenje je duševni proces, ki nam omogoča pridobivanje znanja, ki bo uporabno v novih situacijah. Pomagalo nam bo bolje razumeti sebe in svet, pa tudi bolj modro posegati vanj.
Človek se z učenjem nenehno spreminja. Pod vplivom učenja se spreminja naše delovanje, vedenje, čutenje in mišljenje. Samo učenje je zapleten proces, ki zajema različne vrste umskih in telesnih dejavnosti. Na tem mestu ga ne bomo posebej analizirali.
Če se znamo učiti v najširšem pomenu besede pomeni, da smo kompetentni za učenje, pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja nadgrajujemo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju.
Sposobnost znati se učiti je ena izmed ključnih kompetenc, ki jih potrebuje prav vsak človek v današnjem svetu. Živimo v dobi znanja. Uspeh vsakega posameznika, skupnosti in naroda kot celote je odvisen od tega, koliko znamo, smo sposobni narediti, kako hitro se zmoremo prilagoditi in pridobiti novo znanje, ki ga potrebujemo za delo in splošno delovanje v sodobni družbi.
V življenju se neprestano učimo. Vedno, kadar gre za učenje iz izkušenj ali za učenje nečesa, kar nas zanima, se učimo lahkotno in brez napora. Največkrat še vemo ne, da je to učenje. Enostavno se pozanimamo, razmislimo, potrudimo se zapomniti si, kar se nam zdi pomembno, poskušamo, vztrajamo… Navadno nam tudi uspe. V takih situacijah pravimo, da smo za učenje motivirani. Po drugi strani pa je tudi res, da se učenja nečesa, za kar mislimo, da ne bomo zmogli ali da bi od nas zahtevalo preveč napora ali drugačnih žrtev sploh ne lotimo ali pa svoj namen zelo hitro opustimo. V takih primerih smo spočetka sicer motivirani, na kar nam ovire na poti vzamejo pogum. Enostavno nam zmanjka motivacije za vztrajanje na učni poti in uspešno premagovanje ovir.
